APDEJT.si

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Jean-Luc Mélenchon, ustanovitelj stranke La France insoumise, je kritiziral Socialistično stranko (PS) zaradi domnevne spremembe zavezništva. Mélenchon trdi, da se PS, ki je bila prej povezana z levico, zdaj želi povezati z Gabrielom Attalom in tako imenovanim »levim centrom«.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Češki državni proračun je konec septembra izkazoval primanjkljaj v višini 153,9 milijarde čeških kron. Slovaški državni proračun je imel septembra primanjkljaj v višini 3,77 milijarde evrov, kar je več kot lani. Tri dni pred volitvami je finančni minister Zbyněk Stanjura nepričakovano našel dodatnih 28,3 milijarde kron za proračun.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v svojih pisarnah sprejel novega premierja Sébastiena Lecornuja na kosilu. Po poročanju virov blizu Sarkozyja je nekdanji predsednik izrazil svoje prijateljstvo in podporo Lecornuju. Sprejel je tudi Gabriela Attala.

Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja za novega premierja po odstopu Françoisa Bayrouja. Kljub temu so se protesti pod geslom "Blokiraj vse" nadaljevali, protestniki pa zahtevajo Macronov odstop. Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je pohvalil uporabo njegove platforme za sporočanje v protestih in kritiziral Macrona zaradi zanemarjanja ljudi.

V Franciji se nadaljujejo protesti gibanja 'Blokiraj vse', ki so se okrepili kljub nedavnim političnim spremembam, kot je odstavitev Françoisa Bayrouja. Pričakujejo se stavke, motnje v prometu in demonstracije po vsej državi. Benoit Vasselin je dejal, da bo sodeloval na protestih, vendar ni želel razkriti podrobnosti o aktivnostih v Lillu.

V Franciji so protestniki pod geslom "Blokiraj vse" ovirali promet, zažigali smetnjake in se spopadali s policijo v več mestih, vključno s Toulousom. Policija je uporabila solzivec, aretiranih pa je bilo skoraj 300 ljudi. Po vsej državi so bile razširjene cestne blokade in upočasnitve prometa.

Premier François Bayrou je po neuspešnem glasovanju o zaupnici v državnem zboru odstopil. Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dneh imenoval že petega premierja v manj kot dveh letih. Jean-François Copé je kritiziral politično situacijo, opozicija pa je Bayrouja ostro obsodila.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po nasilnih protestih, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva javnosti nad privilegiji zakonodajalcev, izvedel kadrovske spremembe v vladi. Odpustil je finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, ki jo je zamenjal ekonomist, obljubljajoč pospešeno gospodarsko rast. Poleg tega je zamenjal še več drugih ministrov, vključno z ministrom za varnost, in ustanovil novo ministrstvo za Hadž in Umro.

Nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy je ocenil, da je razpustitev parlamenta edina rešitev za trenutno politično krizo v Franciji. Prav tako je dejal, da je pobuda Françoisa Bayrouja, da zahteva zaupnico v državnem zboru, "politični samomor".

Francoska ministrica za enakost med ženskami in moškimi, Aurore Bergé, je izrazila svoje nasprotovanje nadomestnemu materinstvu (GPA), saj meni, da je to "popolnoma v nasprotju" z "dostojanstvom žensk". Njena izjava je odziv na pobudo Gabriela Attala, poslanca stranke Renaissance, ki želi sprožiti razpravo o legalizaciji GPA znotraj stranke.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Gabriel Attal je izrazil obžalovanje nad tem, da stranka Republikanci (LR) ni koordinirala kandidature Michela Barnierja za 2. pariško volilno enoto z Renesanso. Barnierjeva kandidatura je sprožila odprto vojno z ministrico za kulturo Rachido Dati, prav tako članico LR, ki je prav tako napovedala namero po kandidaturi. Attal je posebej kritiziral LR zaradi pomanjkanja usklajenosti "skupnega jedra" glede delnih parlamentarnih volitev v Parizu.

Peticija proti zakonu Duplomb je presegla 1,5 milijona podpisov, kar je spodbudilo vlado in opozicijo k pripravljenosti za parlamentarno razpravo. Ministrica za kmetijstvo, Annie Genevard, se je izrekla za odprtost vlade za razpravo, medtem ko je Marine Le Pen podprla razpravo, a kritizirala "propagando levice". Gabriel Attal in stranka Renaissance sta se znašla v težkem položaju, saj so bili vedno razdeljeni glede okoljskih vprašanj. Dominique Voynet je izrazila olajšanje nad uspehom peticije, ki po njenem mnenju kaže na prebujanje javnega mnenja glede okoljskih vprašanj. Ustavni pravnik Benjamin Morel je pojasnil, da uspeh peticije odpira razpravo o spornem zakonu, ki omogoča vrnitev nekaterih pesticidov. Levičarske stranke še naprej pritiskajo za razpravo o razveljavitvi zakona.

Gabriel Attal, predstavnik francoske vlade, je izrazil zadržanost do predloga Françoisa Bayrouja, ki predlaga delo med dvema praznikoma brez dodatnega plačila. Attal in njegovi sodelavci poudarjajo načelo "vsako delo zasluži plačilo" in vztrajajo, da bi moralo biti delo na praznike dodatno plačano. Razprava znotraj vladne koalicije obeta napetosti glede tega vprašanja.

Pogreb Thierryja Ardissona, ki je potekal 17. julija 2025 v cerkvi Saint-Roch v Parizu, je bil skrbno načrtovan s strani pokojnika, vključno z referencami na njegovo televizijsko kariero, kot so izrazi 'Magnéto' in 'Voilà c'est fini'. Po verski ceremoniji je njegova vdova Audrey Crespo-Mara podala ganljiv poklon, ob njej pa so stali številni znani obrazi, kot so Michel Drucker, Léa Salamé in Brigitte Macron, ki so ji izrekli podporo.